Pravi ženšen - PANAX GINSENG

Ginseng je ena najbolj znanih kitajskih rastlin. Botanično ime Panax ginseng pove, kako zelo je korenina ginsenga cenjena v svoji domovini: »pan« pomeni grško »vse«, »axos« je grško »zdravilo«, »ginseng« pa pomeni kitajsko »človeška korenina«. Ženšen je na daljnem vzhodu prvorazredno ljudsko zdravilo s čudodelnimi lastnostmi. Tamkajšni narodi so mu nadeli različna imena: Božanska zel; sol zemlje, duša amši, pancuj...

Pravi ginseng je doma na Kitajskem in v Severni Koreji. Gojenje ginsenga je težavno in terja veliko časa, zato je na svetovnem trgu to zelo dragocena rastlina. Ginseng ima korenino, ki je po obliki podobna človeškemu telesu. Iz nje zraste do 60 cm visoko steblo, ki ima na dolgih pecljih dlanasto deljene liste, neopazne cvetove in svetlo rdeče jagode. Zdravilna moč je v korenini, stari vsaj 6 let. Steblo, listi, cvetovi in jagode nimajo zdravilnega učinka.

Korenina pravega ginsenga se v kitajski tradicionalni medicini uporablja že več kot 5000 let, pri hujših obolenjih kot sredstvo za oživljanje, pri različnih manj nevarnih boleznih za izboljšanje apetita, proti bruhanju, potrtosti, za okrepitev spolne moči, proti pikom insektov in za splošno krepitev telesa. Korejci uporabljajo korenino ginsenga tudi kot začimbo v piščančji juhi.

Stari Kitajski zdravniki so dokazali, da je ženšen res velika skrivnost čudodelnega delovanja, ki so jo že v davnini našli kitajski vrači. Rastlina pri človeku vzpodbudi moč, mladostno svežino, pomlajen videz kože, dvigne delovno sposobnost in vzdržljivost.

Legenda pripoveduje, da je veliko zdravilno moč ženšena iznašel starodavni zdravnik Lao- Tzi. Znani tadžiskanski učenjak Aviceno je v svoji knjigi Zakoni znanosti zdravljenja opisuje kot rastlino – kot čudodelno rastlino za vse bolezni. V Evropo so to dragocenost prinesli nizozemski trgovci iz Japonske v 17 stoletju.

Učinkovitost korenine ginsenga je znanstveno potrdila tudi zahodna medicina. Znane so aktivne učinkovine ginsenga (ginsenozidi ali panaksozidi), ki pomagajo telesu, da se lažje prilagodi na dejavnike, ki sprožijo stres (adaptogeno delovanje). Novejše raziskave so potrdile, da ginseng izboljša presnovo in prenos kisika v tkiva in tako pripomore k večji psihični zmogljivosti za premagovanje stresa, večji umski storilnosti (izboljša spomin in sposobnost učenja), večji telesni vzdržljivosti in življenjski moči. Dolgotrajno jemanje ginsenga izboljša razpoloženje, splošno počutje in vitalnost ter kakovost življenja.

Korenina ginsenga spodbuja tudi imunski sistem in poveča odpornost telesa proti okužbam. Pomaga pri težavah s spolnostjo. Raziskave so potrdile, da ginseng poveča spolno moč pri moških, saj poveča koncentracijo moškega spolnega hormona testosterona ter tvorbo in gibljivost semenčic v testisih. Korenina ginsenga se danes uporablja v obliki izvlečka, praška, čaja, tablet in kapsul. Pogosto jo najdemo v pripravkih skupaj z vitamini in minerali.

MEDICINSKA GOBA REISHI

Drevesno gobo reishi (Ganoderma lucidum), katere slovensko ime je svetlikava pološčenka, v tradicionalni kitajski medicini poznajo že več kot 4.000 let. V tradicionalni kitajski medicini se reishi uporablja za zdravljenje zlatenice, vnetja ledvic, visokega krvnega tlaka, vnetja sklepov, nespečnosti, bronhitisa, astme in različnih težav z želodcem in velja za najučinkovitejše sredstvo za krepitev organizma. V več kot 2.000 let starih kitajskih spisih Huang Di Nei Jing (Priročnik Rumenega carja) najdemo prve zapise o reishiju in njegov pomen v sistemu petih prvin (wu xing). V kitajskem zdravilskem priročniku Shen´nong Bencaojing (1. stoletje našega štetja) je opisanih 252 zdravilnih rastlin in med najpomemebnejše priročnik prišteva prav reishi. V vzhodnjaški medicini reishi imenujejo „goba nesmrtnosti“ in „goba kraljev“. Uporabljajo ga za bolezni in stanja, povezana z "motenim šen", na primer za nespečnost, razbijanje srca, stres in duševno preobremenjenost. Poleg tega naj bi reishi prehranjeval kri in dodajal življenjsko energijo. V deželah Azije je reishi, tako kot ginseng, spoštovan kot sredstvo za daljšanje življenja.

Predvsem na vzhodu (Japonska, Kitajska) in že 20 let tudi na zahodu (ZDA, Kanada, Evropa) se medicinsko gobo reishi uporablja v komplemetarni medicini kot podporo pri zdravljenju rakavih obolenj (kemoterapija, obsevanje). Cilj komplementarne medicine je vzpostaviti ravnovesje v telesu – fiziološko, mentalno in emocionalno – med konvencionalnim zdravljenjem. Komplemetarna medicina je termin, ki se uporablja za opredelitev terapevtskih tehnik, ki niso del konvencionalnega zdravljenja. Komplementarne terapije se uporabljajo kot dodatek ali dopolnilo konvencionalni medicini oziroma skupaj z njo. Dopolnjujejo konvencionalno (alopatsko) zdravljenje, vendar ga ne nadomeščajo. Ko tradicionalno zahodno (alopatsko) medicino uporabljamo skupaj s komplementarnimi pristopi, tehnikami in dopolnili, govorimo o integrativni medicini. Pri rakavih obolenjih se je komplementarna medicina zelo pogosto izkazala kot dobrodejna zlasti za:

l        zmanjšanje neželenih učinkov standarnih terapij,

l        krepitev imunskega sistema,

l        izboljšanje kvalitete življenja.

Reishi vsebuje številne vitamine (A, B2, B3, B6, biotin, folna kislina…), mineralne snovi (železo, magnezij, cink, baker, mangan, germanij...) ter visokokakovostne polisaharide in triterpene. Najpomembnejši in tudi količinsko največji skupini sta: polisaharidi in triterpeni.

Polisaharidi – polisaharidni delež medicinske gobe reishi deluje imunomodulatorno. Imunomodulatorno pomeni, da uravnava delovanje imunskega sistema. Polisaharidni delež kot imunomodulator vzdržujejo delovanje imunskega sistema na njegovi optimalni ravni, tako da poveča število določenih imunskih celic in specifičnih signalnih beljakovin imunskega sistema. Na tak način se krepi naravna odpornost organizma in poveča njegova sposobnost obrambe pred tujki (virusi, bakterije, glive in telesu lastne spremenjene celice).

Triterpenske spojine – v medicinski gobi reishi so odkrili več kot 100 strukturno različnih triterpenov z zelo raznolikimi mehanizmi delovanja. Za imunski sistem so triterpeni poglavitnega pomena, saj mu pomagajo prepoznati telesu tuje in telesu lastne spremenjene celice.

Zaradi učinka na imunski sistem se medicinsko gobo reishi uporablja:

l        za ohranjanje najboljše naravne odpornosti zdravih ljudi,

l        za povečanje naravne odpornosti pri ljudeh, ki so pogosto bolni,

l        za vdrževanje imunske odpornosti po končanem zdravljenju,

l        kot podporo imunskemu sistemu pri standardnem zdravljenju (rakava obolenja, aids, hepatitis,...).

Glavna aktivna snov v gobi reishi, ki ima protirakave zasluge so že zgoraj imenovani polisaharidi (visoke molekularne teže), ki se vežejo z aminokislinami, aktivirajo tako imenovane T – limfne celice in na takšen način uravnavajo imunske reakcije organizma. Goba reishi očiščuje telo toksinov, pomaga povečevati in uravnavati imunski in endokrini sistem, zaščititi pred nastankom tumorjev, izboljšuje prekrvavitev in odstranjuje škodljive proste radikale. Inhibira sintezo DNK rakavih celic, uničuje končno encimsko aktivnost tumorskih celic, pospešuje makrofage (naravne celice ubijalke) in uravnava T in B limfocite, ter tako omejuje razširitev rakavih celic. Na takšen način podaljšuje življenje in zmanjšuje število metastaz ter izboljšuje kvaliteto življenja. Goba reishi lahko omeji toksične in stranske učinke kemoterapije in obsevanja (utrujenost, izguba apetita, izguba las, „zadušitev“ kostnega mozga, visoko tveganje za razne infekcije) in lajša bolečine med kemoterapijo in obsevanjem. Povečuje razstrupljevanje jeter in tako izboljšuje njihovo delovanje ter stimulira obnavljanje jetrnih celic. Zato je zelo pomemben dodatek za tiste, ki imajo raka na jetrih. Povečuje apetit in lajša bolečine zadnjega stadija raka. Najbolj je ta goba učinkovita pri boleznih ledvic, predvsem pa kaže dobre rezultate na področju zdravljenja raka dojk, prostate, jeter, ledvic, vranice, trebušne slinavke, požiralnika in črevesja ter pri tumorjih na možganih in kožnem raku.

Raziskave kažejo, da različne spojine v gobi reishi:

l        Zavirajo zlepljanje trombocitov in tako upočasnijo strjevanje krvi

l        Lajšajo bolečine

l        Preprečujejo in popravljajo stanje pri astmi in bronhitisu

l        Vplivajo kardiotonično (krepijo delovanje srca)

l        Delujejo protivnetno, protibakterijsko in protivirusno

l        Ovirajo virus HIV

l        Pospešujejo razrast kostnega mozga

l        Povečajo raven interlevkina 1 in 2

l        Povečujejo število belih krvnih celic in količino hemoglobina

l        Spodbujajo dejavnost naravnih celic ubijalk

l        Delujejo rahlo protiulkusno

l        Varujejo jetra in jih razstrupljajo

l        Učinkujejo kot sredstvo proti kašlju in za izkašljevanje

l        Izboljšujejo/spodbujajo delovanje nadledvičnih žlez

l        Varujejo pred ionizirajočim sevanjem, če so uporabljene pred in po izpostavljenosti

l        Delujejo zaviralno na osrednje živčevje, na živce pa antiholigerično (zmanjšujejo kofeinske učinke in sproščajo mišice)

l        Delujejo kot antioksidanti

l        Delujejo protitumorsko in citotoksično

l        Delujejo protialergijsko

l        Spodbujajo naravno imunsko delovanje

l        Znižajo serumski holesterol in trigliceride

l        Imajo dvojno selektiven učinek na krvni tlak: ne le, da znižujejo krvni tlak, temveč lahko tudi zvišajo prenizkega

l        Odpravljajo nespečnost

l        Ščitijo pred krči padavice

l        Uravnavajo nivo sladkorja v krvi/učinkovite predvsem pri zdravljenju sladkorne bolezni tipa I in II

l        Preprečujejo zadrževanje tekočine v organizmu

l        Izboljšujejo stanje živčne napetosti v mišicah (blažijo krče gladkih mišic)

l        Pomagajo pri revmatizmu

l        Zdravijo koronarne srčne bolezni, aritmijo

l        Zdravijo hiperlipemijo (povečana koncentracija nevtralnih maščob v krvnem serumu)

l        Pomagajo pri rinitisu

l        Zdravijo keshansko bolezen (povzroča jo virus, prepreči pa jo selen)

l        Pomagajo pri leukocitopeniji (povečanje števila cirkulirajočih belih krvnih celic – levkocitov – v krvi)

l        Pomagajo pri paralizi

l        Pomagajo pri kronični utrujenosti

l        Zdravijo hepatitis A, B in C

l        Pomagajo proti nespečnosti

l        Pomagajo zoper sterilnosti

l        Zdravijo luskavico

l        Zdravijo še druge bolezni, kot so mumps, epilepsija, alkoholizem, višinska bolezen (težave s pomanjkanjem kisika v gorah), pomanjkanje apetita,...

Kako v boj proti stresu?

Vsakodnevni stresi so največji krivec za kronično pomanjkanje energije in nastajanje odvečnih radikalov. Tudi če se ne zavedamo, prav vsak od nas vsak dan doživlja strese, saj nam že 10 minut večernega gledanja dnevnika, ki nas dnevno bombardira s slabimi novicami dviguje raven stresa. V tem primeru govorimo o kratkotrajnem stresu, žal pa smo danes vse bolj izpostavljeni dolgotrajnim stresom. Slabi gospodarski situaciji vse bolj sledijo tudi finančne težave, vsakodnevne skrbi ob bolnih otrocih, starših ali pa nas samih, vse to nas potiska v vsakodnevni stres, ki nam povzroča bolečine v želodcu, tesnobo v prsih, paniko, strah in negotovost. Stres vpliva na vse naše telesne organe:

 1. Prebavila: stresni hormoni upočasnijo sproščanje želodčne kisline in praznijo želodec in čreva. Pojavi se lahko driska in bolečine v želodcu, posledice pa so povišanje apetita in stalni občutek lakote.
 2. Koža in dihala: stresni hormoni povzročijo plitko dihanje, zmanjšano ali povečano količino krvi v kapilarnem sistemu (poznamo izraza: “bled-a kot zid “ali kri mu/ji je butnila v lica”). Posledice so rdečice, srbečice, psoriaza, lupus, ekcemi, akne, prekomerno odpadanje las. Pojavljajo se kronične težave z dihanjem, bronhitis, astmatični napadi.
 3. Imunski sistem: v stresni situaciji ima izločanje kortizola vedno prednost pred ostalimi imunskimi reakcijami! To “preklapljanje” prednosti med hormonskim in imunskim sistemom ima velikokrat odločilno vlogo, da se nam imunski sistem začne nižati in tako postanemo manj odporni na infekcije, bolezni. Pri dolgotrajnem, nekajletnem stresnem dejavniku pa se kronično manjša odpornost velikokrat spremeni v eno od avto-imunskih bolezni. Tako v obdobju stresa naše telo s svojim imunskim sistemom napade lastne celice našega telesa. Danes nabolj pogoste oblike nastalih okvar imunskega sistema zaradi stresnega dejavnika so na koži, okostju, živčevju. Pojavijo se večja podvrženost okužbam, alergije, lupus, psoriaza, prekomerno odpadanje las, revmatoidna obolenja, multipla skleroza, t.im.polinevropatije, polimiopatije.
 4. Živčni sistem: stranski produkti kortizola povzročajo utrujenost, zaspanost in s tem občutek depresivnosti. Kronična depresivnost, zlovoljnost, anksioznost, občutek nemoči. Pojavijo se težave s spanjem, izguba želje po seksu, apetitu! Študije so pokazale, da stresni hormoni vplivajo na strukturo in delovanje možganskih živčnih celic, ki so ključne za delovanje spomina. Stres lahko vodi tudi v hujše osebnostne težave!
 5. Krvožilni sistem: kortizol povzroči povišanje srčnega utripa, krvnega pretoka in s tem povišanje pretoka krvnih lipidov (holesteroli in trigliceridi). Posledice so srčne okvare in kapi! Kortizol vpliva tudi na akumulacijo trebušnih maščob, ki nekaterim ljudem da obliko “jabolka”.Ljudje z obliko “jabolka-trebuha” so podvrženi višji nevarnosti boleznim srca, diabetesa kot ljudje z obliko “hruška-trebuha”, kjer se maščobje nabira predvsem v predelu stegen in zadnjice.

Vse to nas pahne v malodušje in začnemo se vrteti v začaranem krogu. Zato moramo stopiti v boj s stresom, kar pa lahko storimo le z zdravim telesom. Poskrbeti moramo za dovolj gibanja na svežem zraku, odpravimo se na sprehod, ob vikendih kolesarimo, hodimo na bazen ... Športna dejavnost nam da novega elana za spopadanje z vsakdanjimi obveznostmi. Poskrbeti pa moramo tudi za zdravo in raznovrstno prehrano, ki nam bo dala dovolj energije. Seveda je najbolje, da uživamo veliko sadja in zelenjave, a je žal v naši hrani, tudi sadju in zelenjavi, vedno manj tistih osnovnih snovi, ki so nujno potrebna. Zemlja v kateri rastejo, je že zelo osiromašena, prav tako pa sta onesnažena voda in zrak, rastline in živali pa vase vsrkajo tisto, kar jim nudi narava. Zato je prav, da dodajamo k raznovrstni vsakodnevni prehrani tudi prehranske dodatke. A poiskati moramo dodatke iz naravnih sestavin in to takšne takšne, ki so podobni naravnim biološkim koktajlom (veliko različnih snovi v majhnih dozah, ki naj se bodo sposobne dobro vsrkati v telo, tako da bodo resnično uporabni v procesih in se ne bodo nabirali v celicah kot "odpadne smeti" in se izločila iz telesa . Tudi s hrano ne dobimo ogromno samo ene snovi (n. pr. samo vitamina C, ali vitamina D ali vitamina A....) temveč kombinacijo najrazličnejših vitaminov in mineralov... Dobro je, da dajemo telesu ves čas veliko različnih snovi, elementov, tako si lahko telo samo izbere prav tiste elemente (orožja) iz katere zgradi prav tisto molekulo (hormon, protitelo, encim), ki jo prav takrat najbolj potrebuje.