Vsakodnevni stresi so največji krivec za kronično pomanjkanje energije in nastajanje odvečnih radikalov. Tudi če se ne zavedamo, prav vsak od nas vsak dan doživlja strese, saj nam že 10 minut večernega gledanja dnevnika, ki nas dnevno bombardira s slabimi novicami dviguje raven stresa. V tem primeru govorimo o kratkotrajnem stresu, žal pa smo danes vse bolj izpostavljeni dolgotrajnim stresom. Slabi gospodarski situaciji vse bolj sledijo tudi finančne težave, vsakodnevne skrbi ob bolnih otrocih, starših ali pa nas samih, vse to nas potiska v vsakodnevni stres, ki nam povzroča bolečine v želodcu, tesnobo v prsih, paniko, strah in negotovost. Stres vpliva na vse naše telesne organe:
1. Prebavila: stresni hormoni upočasnijo sproščanje želodčne kisline in praznijo želodec in čreva. Pojavi se lahko driska in bolečine v želodcu, posledice pa so povišanje apetita in stalni občutek lakote.
2. Koža in dihala: stresni hormoni povzročijo plitko dihanje, zmanjšano ali povečano količino krvi v kapilarnem sistemu (poznamo izraza: “bled-a kot zid “ali kri mu/ji je butnila v lica”). Posledice so rdečice, srbečice, psoriaza, lupus, ekcemi, akne, prekomerno odpadanje las. Pojavljajo se kronične težave z dihanjem, bronhitis, astmatični napadi.
3. Imunski sistem: v stresni situaciji ima izločanje kortizola vedno prednost pred ostalimi imunskimi reakcijami! To “preklapljanje” prednosti med hormonskim in imunskim sistemom ima velikokrat odločilno vlogo, da se nam imunski sistem začne nižati in tako postanemo manj odporni na infekcije, bolezni. Pri dolgotrajnem, nekajletnem stresnem dejavniku pa se kronično manjša odpornost velikokrat spremeni v eno od avto-imunskih bolezni. Tako v obdobju stresa naše telo s svojim imunskim sistemom napade lastne celice našega telesa. Danes nabolj pogoste oblike nastalih okvar imunskega sistema zaradi stresnega dejavnika so na koži, okostju, živčevju. Pojavijo se večja podvrženost okužbam, alergije, lupus, psoriaza, prekomerno odpadanje las, revmatoidna obolenja, multipla skleroza, t.im.polinevropatije, polimiopatije.
4. Živčni sistem: stranski produkti kortizola povzročajo utrujenost, zaspanost in s tem občutek depresivnosti. Kronična depresivnost, zlovoljnost, anksioznost, občutek nemoči. Pojavijo se težave s spanjem, izguba želje po seksu, apetitu! Študije so pokazale, da stresni hormoni vplivajo na strukturo in delovanje možganskih živčnih celic, ki so ključne za delovanje spomina. Stres lahko vodi tudi v hujše osebnostne težave!
5. Krvožilni sistem: kortizol povzroči povišanje srčnega utripa, krvnega pretoka in s tem povišanje pretoka krvnih lipidov (holesteroli in trigliceridi). Posledice so srčne okvare in kapi! Kortizol vpliva tudi na akumulacijo trebušnih maščob, ki nekaterim ljudem da obliko “jabolka”.Ljudje z obliko “jabolka-trebuha” so podvrženi višji nevarnosti boleznim srca, diabetesa kot ljudje z obliko “hruška-trebuha”, kjer se maščobje nabira predvsem v predelu stegen in zadnjice.
Vse to nas pahne v malodušje in začnemo se vrteti v začaranem krogu. Zato moramo stopiti v boj s stresom, kar pa lahko storimo le z zdravim telesom. Poskrbeti moramo za dovolj gibanja na svežem zraku, odpravimo se na sprehod, ob vikendih kolesarimo, hodimo na bazen ... Športna dejavnost nam da novega elana za spopadanje z vsakdanjimi obveznostmi. Poskrbeti pa moramo tudi za zdravo in raznovrstno prehrano, ki nam bo dala dovolj energije. Seveda je najbolje, da uživamo veliko sadja in zelenjave, a je žal v naši hrani, tudi sadju in zelenjavi, vedno manj tistih osnovnih snovi, ki so nujno potrebna. Zemlja v kateri rastejo, je že zelo osiromašena, prav tako pa sta onesnažena voda in zrak, rastline in živali pa vase vsrkajo tisto, kar jim nudi narava. Zato je prav, da dodajamo k raznovrstni vsakodnevni prehrani tudi prehranske dodatke. A poiskati moramo dodatke iz naravnih sestavin in to takšne takšne, ki so podobni naravnim biološkim koktajlom (veliko različnih snovi v majhnih dozah, ki naj se bodo sposobne dobro vsrkati v telo, tako da bodo resnično uporabni v procesih in se ne bodo nabirali v celicah kot "odpadne smeti" in se izločila iz telesa .
Tudi s hrano ne dobimo ogromno samo ene snovi (n. pr. samo vitamina C, ali vitamina D ali vitamina A....) temveč kombinacijo najrazličnejših vitaminov in mineralov... Dobro je, da dajemo telesu ves čas veliko različnih snovi, elementov, tako si lahko telo samo izbere prav tiste elemente (orožja) iz katere zgradi prav tisto molekulo (hormon, protitelo, encim), ki jo prav takrat najbolj potrebuje.
